MURO ROM MUKHLJA MAN PALAL 25 BERŠA, KAJ ME SEMAS LESKE “BUT ĆORORI” TE AVAV LESKI ROMNI, NUMA DUJ BERŠA PALAL O DŽIVDIPE DIKHADA LESKE SO SI ČAČI ĆORORIPEN

Jekhto kotor — O dives kana leski lačhi bluza molinelas maj but sar miri dikhlo jilo

„Tu či dikhes aba sar miri romni,“ phendas o Danijel, thaj čhivda pesko kotor kafe pe astalipe sar te čhivelas tele savoro miro džuvlipe. „Dikhes tut… but ćorori. Sar džuvli kaj na džanel te lel peske sama. Me našti ačhav majdur akava khelimos.“

Me ačhiljom maškar e kuhinja, e vasta andre sapuno, e balenca phangle opral sar sako aver dives, thaj dikhlom les sar bešelas pe katedra sar sudija. Vov sas muro rom 25 berš. Muro manuš, kaj mange phenelas kana semas biš beršengi: „Rina, me ka avav tute savoro.“ O manuš kaj dikhlas man bizo šminka, bizo molutno gad, bizo parne dantenca ande fotografije, thaj ipak phenelas kaj sem shukar.

Akana vov dikhelas man sar purani stvar kaj našti maj lel pe jag.

„So phenes?“ pučhlom, numa muro glaso na avilas zoralo. Avilas tikno, čhindino, sar purano vastalo.

Vov thabarda peske jakha, sar te man sas but pharo te šunel.

„Na ker drama. Tu dikhles tut ando špiglo palutno vreme? Sa dživdipe kerel tu korkori. Purane farmerke, barato sveteri, bala sar kana ušti andral bokh. Me kerav buti maškar manuša. Mange trubul romni kaj šaj džal manca ko restorani, ko sastipe, ko biznis vakarimata. Na…“ Vov dikhlja man telal opral. „Na akava.“

„Akava?“ phenďom. „Akava si e džuvli kaj tuke thovdas tumare gad 25 berš. Akava si e džuvli kaj bikinda pesko somnakuno angušti kana tuke trubusarde love te putres tiri firma. Akava si e džuvli kaj bešelas tute pašal kana tiro dad merelas, kana ćirdine tut andal banka, kana sa phende kaj tu naj nikaske.“

Lesko muj ačhilo thando.

„Tu sakovar lav andre sa o phurane butja.“

„Na,“ phenďom. „Tu andre lav tuće phurane butja kana mangles te spasiv tut. Akana kana o love aven, tu phenes kaj sem ćorori.“

Vov uštjilo, lačhe gadenca, molutne parfumesa, e čekosa ando vast. O čekos, kaj me leske kupindom palal o trin beršengo kredito, kana phenďom mange: „Jekhvar te dikhel pes sar barvalo manuš.“ Me pašljom ande sama, kerďom buti, čhivďom tele miri potreba, thaj vov akana thovel les pe vast sar dukhalipe mange.

„Rina,“ phendas vov, akana lokhes, sar te kerelas mange milost. „Na phenav kaj tu san bilačhi. Tu san… lačhi. Numa me kamav aver dživdipe.“

„Aver džuvli,“ phenďom.

Vov na phenďa niči.

Numa e čačipen sas maškar amende sar čhuri.

„Kana?“ pučhlom.

„So kana?“

„Kana mukhes man?“

Vov lelilo e dokumenton andar peski torba. Na pherdo kufr, na rušipe, na bare lava. Samo papira. Razvod. Sar te sas račun ande magazino.

„Me već signalisardem avokato. Tu šaj ačhes ando than duj čhon. Posle… ka dikhas.“

„Akava than?“ phendom. „Akava kher kaj me platindom jekhvar po jekhvar?“

„Kher si pe miro nav,“ phenďa vov.

Muro jilo ćhino peske korenenca.

Čače sas. Pe lesko nav. Kana kerdam kher, me na mangljom te miri familija del pes ande papira. Me phenďom: „Siamo jekh. Naj važno.“ Miri dej phenďa mange: „Čhaj, papirura si o papirura, ljubav si aver buti.“ Me asajlom thaj phenďom: „Muro Danijel naj aver muršen sar avera.“

Akana aver muršen avile pe miri kuhinja, pe muro astalipe, pe muro jilo.

„Tuke naj lađ?“ pučhlom.

Vov čhivda jakha rigate.

„Lađ? Rina, me dikhav tuke. Tu šaj ačhes duj čhon. Ka dav tuke love te astares tikno stan. Me naj džungalo.“

„Na, tu san barvalo,“ phenďom. „Akana šaj kinel tuke zoralo jilo.“

Vov dikhlas man čudno, sar te na prinđardas e džuvla so ačhel anglal leste. Thaj možda čače na prinđardas. Me ni sama na prinđarav man akava momenti.

Trin kurke maj palal, vov gele.

Na lenge bare čhingarimata, na telethovdi vrata. Vov pakisarda peske gade, peske sata, pesko parfumo, pesko novo dživdipe. Pašal late sas žena kaj dikhlas sar reklama andar magazino: visoki potpetice, parne dand, lačho parfumo, balenca sar film. Voj na avili ande amaro kher, numa dikhlom la ande lesko telefono. Lesko usmevo pašal late sas o usmevo kaj me na dikhlem beršenca.

Kana vov gele, phenďa:

„Tu ka dikhes, jekh dives ka haljoves kaj me kerdom sa po lačhipe.“

„Tiro lačhipe?“ phenďom.

„Amaro,“ phendas vov, numa na dikhlas man ande jakha.

Sar o darvaza phandilas, me bešlem pe podo ande hodina thaj dikhlom pe mire vasta. Vasta kaj ćhivde, thode, astarde, potpisarde, čhinde, šućarde. Na sas vasta „ćorore“ džuvlake. Sas vasta džuvlake kaj kerda kher andar ništo.

Thaj ipak, me rovlom.

Na e romeske kaj gele. Rovlom e beršenge kaj dikhlem man ande leske jakha, na ande mire.

O duj čhon thode man andar kher sar najamnice. Miri dej avili manca. Muro dad na sas maj živdo, numa miri dej, Stanka, phendas mange:

„Čhaj, na lel ništo so naj tiro. Numa na muk ništo so si tiro andral.“

Me našti sama haljovav so phenel. Me naj sas love, naj sas kher, naj sas šukar gade, naj sas zor. O kotor somnakaj kaj bešelas pe muro vrat sas o posledno dar e dadesko. Me garadom les. Butivar mangljom te bikinav les, numa na kerdom. Na džanav soske.

Miri dej dikhla man pe jekh rat, kana čhuvljom pe staro dušeko ande lako tikno stan, thaj phendas:

„Rina, tu džanes te kerel buti. Tu džanes te šuvel. Tu džanes te phenes čačipen. Akava si but maj but sar so vov dikhlja.“

„Me sem 47,“ phenďom. „Kaske ka trubul džuvli sar me?“

Miri dej thabarda o učhi.

„Angleder tuke korkori.“

Kadal lava ačhile manca.

Ando angluno čhon me na kerdom niči osim te dživav. Uštav, džav ande buti, ačhav, avav khere, rovav, sovav. Ande supermarketi dikhlom le džuvlen sar len šukar gadenca, parfumo, čisto bala, thaj me čhivelom o šero telal. Na soske semas ćorori. Numa soske avilem sikhadi te dikhev man sar vov phenďa.

Ando dujto čhon, miri phen Lejla avili. Voj dikhlas man ande kuhinja, e purane farmerkenca thaj džungale sveteresa, thaj phendas:

„Dosta.“

„So dosta?“

„Dosta te nosis leski krivica sar tiro gad.“

Voj lilja man ko frizeri. Me protestosardem. Phenďom kaj naj love, naj vreme, naj potreba. Voj phendas:

„Naj sose te aven barvale te thos pe balo. Butvar trubul samo te na mukes te dikhav tut sar merdi.“

O frizeri čhinda, thoda, kerda man te dikhev ando špiglo. Me dikhlom džuvla kaj sas umorna, numa na merdi. Dikhlom jakha kaj rovdine but, numa još dikhena. Dikhlom muj kaj sas šukar na soske sas terni, numa soske sas čačo.

Palal kodo, me lildom buti maj but. Ando rat šuvas mange gade. Naj mange—angleder averenge. Čhajenge, džuvlenge, komšijake. Jekh džuvli mangla haljina za bijav, aver mangla bluza, trito mangla te popravi purano kaput. Me kerdem. Miri soba pherdi pes materijalenca, koncenca, starim mašinasa kaj miri dej sas jekhvar dobila andar lako dad.

Sa o love čhivav ande kutija.

Na ande banka. Ande kutija andar kafe.

Na ka kerav barvalo dživdipe, phenďom mange. Samo ka kerav dživdipe kaj naj molimo nekaske te mukhel man ande leste.

Jekh dives, klientka anđa mange haljina kaj but manglja. Šampanj boja, lokhi, shukar, sar pe fotografija andar magazino. Voj rovlas kaj naj pala. Me čačardom, čhivďom, sastardem. Kana voj uštjili anglal špiglo, voj phendas:

„Rina, tu na šuves samo gade. Tu šuves e džuvlen pale andre peste.“

Akala lava ulade maškar mande sar molutne thava.

Duj berša nakhle.

Na lokhes. Na sar ande film. Na svako dives zuralo. Sas dives kana me još šundom lesko glaso: „But ćorori.“ Sas ratja kana me dikhlem miri luma sar tikni, sar bi vrata. Numa thaj aver dives avile. Dive kana me nakhlem pašal špiglo thaj na čhivdom jakha tele. Dive kana me kindom mange haljina, na soske mangljom te dikhav barvali, numa soske mangljom te dikhav kaj miri koža još mangela lokhi stvar. Dive kana me asajlom bi dar.

Miri tikni buti bari pes. Džuvla angleder avile po preporuka, posle andar interneto, posle andar butaver foro. Me otvorisardem tikno studio. Pe tabla na čhivdom „moda“. Čhivdom:

„Rina — gade kaj den tut pale tuke.“

Kana lildom angluno veliko narudžba andar butiko, miri dej rovdas. Me rovdem lasa. Na soske love avile. Numa soske prvi put posle but berš, miri buti sas moje nav, moje vasta, moja cena.

Thaj baš ande kodo berš, pe maj tato dives ko maju, gelem ando baro magazino te kinav materijal pe nova kolekcija. Phurdelas klima, andar plafono avilas šukar svetlo, thaj but džuvla phirenas maškar rafte gade, cipele, torbe. Me nosilom krem haljina, kaj sama šuvdom. Na sas skupa. Numa sas miri. Perela mange sar jekhto put kaj ništo na dukhal.

Me phiravas maškar riga kana šundom glaso.

„Rina?“

Miro telo ačhilo.

Duj berša, thaj ipak o glaso či našlo andar mande.

Phirdom peske jakha polokhes.

Danijel ačhilo pašal rafto e šamponenca. Numa na avilas sar me les džanavas. O balo lesko sas šukar našlo. Leski brada phuvjardi. O gad kaj nosilas sas lačho, numa purano, čhindo pašal manšeta. E jakha—kadal jakha kaj jekhvar dikhle man sar terne čeri—akana sas bizo sov, bizo mir.

Pašal leste bešelas kolesački stolica.

Ande late sas žuvli. Leski mama, Mirjana.

Voj, kaj jekhvar phenelas mange: „Rina, džuvli trubul te avel sar dama, na sar radnica.“ Akana bešelas ande stolica, e vasta bibalansa, e jakhenca pherde nervozo. Pe lako muj sas chudno gnjevo, sar te luma kerda la bibaht. Pe lako koleno sas torba andar apoteka. Na sas parfumo. Na sas somnakaj. Na sas kotor barvalipe. Samo umor.

Danijel dikhavla man sar te dikhel prikuva.

„Tu…“ phendas. „Tu dikhes…“

„Lačhe?“ pučhlom lokhes.

Vov naj kerdas te phenel niči.

Miri jakha nakhle tele pe leske basta. Vov astarelas e ručke od stolica. Leske prsta sas phangline, nervozna. Mirjana dikhlas man thaj prinđarda man. Lako muj boldo pes.

„A, tu,“ phenďa voj. „Sa akana šukar. Dikhes? Kana džuvli kamel, šaj kerel peske sama.“

Anglal duj berša akava bi čhindas man. Akana samo ačhilo ande hava sar purani prašina.

„Dobar dives, Mirjana,“ phenďom.

Danijel čhivda jakha telal.

„Rina… šunav kaj tuke lačhe džal.“

„Džal,“ phenďom.

„Studio?“ pučhlja.

„Haj.“

Mirjana hukhja.

„Sa tumenge barjol. Nekaske ama na.“

Leske glaso sas o isto. Učho, kruto. Numa akana maškar leste thaj mande na sas dar. Sas samo vareso so završilas.

Danijel sikadas pe stolica.

„Mama nasvali si. Palal so…“ Vov na završisarda.

Me šundom palal andar aver džuvla ando foro. Leski nova džuvli, kaja si leske „dostojna“, mukhla les kana leski firma propadni. Kana love našle, kade našla thaj voj. Palal, Mirjana peravdili pe stepenice, thaj Danijel ačhilo jedino manuš kaj morašas te brine. Leski firma sas prodana. Kher našlo ando kredit. E šukar gadenca više naj šaj te thovel dukh telal.

Karma? Možda. Numa me na asajlom.

Na soske me sem lačhi. Nego soske katar jekh trenutko dikhlem: kana dukhal aver manuš, tiri pobjeda či mora avel haljardom.

Danijel phendas:

„Možeš li… bešas jekh kafe? Samo te vakaras.“

Mirjana rakhli leske ruka.

„Soske? Voj našti pomoći amenge.“

Leske lava avile sar šibalo. Pašal duj berša me mangljom jekhvar te šunav le ando smetlište, te dikhel man thaj haljovel so našadas. Me mangljom te phenav leske: „Dikh, ko si ćororo akana?“ Me kerďom akala scena ande šero butvar.

Numa kana momenti avilo, či trubusardas mange.

Me na semas maj e džuvli so trubul leski oči te haljovel peski mol.

„Na, Danijel,“ phenďom polokhes. „Na ka bešav.“

Vov dikhlas man sar te akala lava dukhalen maj but sar čhingar.

„Samo jekh kafe.“

„Me naj kafe so tu šaj piješ kana tuke trubul sastipe,“ phenďom. „Me sem manuš.“

Leske jakha pherde pes panjenca.

„Me kerdom bari greška.“

Mirjana sikavda nervozo.

„Danijel!“

Vov na dikhlas la. Prvi put možda ande lesko dživdipe, vov na dikhlas la kana voj kamlas.

„Me dikhlem tut sar nešto so si sigurno. Sar than kaj šaj mukhav muro umor, miri mama, mire problemi. Kana avile love, me mislisardem kaj me zaslužav maj but. A tu… tu trubulas samo te dikhel man sar manuš.“

Me šunavas. Na soske trubulas mange leski ispoved. Numa soske moj purano jilo zaslužisardas te šunel o čačipen.

„Tu phenđan kaj dikhav but ćorori,“ phendom.

Vov phandja jakha.

„Me semas ćororo,“ phendas. „Na tu.“

Kadal lava ačhile maškar amende.

Mirjana počnisardas te rovljol, numa me džanav lačhe: na rovlas mange, na rovlas leske. Rovlas peske, peske phaglimaske, peske gubimoske. Kodova si najteže te dikhav: manuša kaj učhile tut jekhvar, ačhen tikne na soske džuvdipen kerdam, nego soske nikad či barile andral.

„Me tuke želim sastipe,“ phenďom Danijeleske.

Vov dikhlas man, iznenađeno.

„Bas?“

„Bas.“

„Nane khangeri?“ pučhlja, thaj lesko glaso sas jekh kotor stari humor, jekh kotor nadežda.

Me halkerďom šero.

„Ne. Nane khangeri. Ne ni krivica. Samo kraj.“

Džanglom te mukav len kothe. Numa kana phirdom duj koraka, Mirjana vičisarda:

„Rina!“

Phirdom peske.

„Tu mislis kaj san maj lačhi amendar akana?“

Dikhlem la ande jakha.

„Na,“ phendom. „Me samo više na mislis kaj san tumen maj lačhe mandar.“

Thaj gelem.

Dujto kotor — Duj berša, jekh haljina, thaj žena kaj naj maj mangli te molinel pes po aver manušesko glaso

Palal kodo dives ando magazino, me na rovdem džikote avilom khere.

Na sas katar dukha. Dukha sas, numa aver felo. Na čhindi, na jagali. Sar purani modrica kaj pritiskos vareso thaj haljoves kaj još si kothe, numa našti maj kontrolinel tiro phiripe.

Bešlem ande miro studio, maškar materijali, konci, haljine pe lutke. Pe astalipe sas kotor krem satena, isti boja sar haljina kaj nosisardem. Pe zid sas fotografia: me angleder duj berša, ande purano sveteri, ašunvalo, bizo osmevo. Pašal late, fotografia akana, na soske sem „maj shukar“, nego soske ande jakha naj maj strah.

Me dikhavas duj fotografije thaj haljovdem kaj transformacija naj sas pe gad. Gade sas posledno. Angleder promenisarda pes kodo than ande mande, kaj jekhvar ačhelas Danijel so phenel „baro“ ili „tikno“. Akana kothe bešelas miri vlastito glaso.

Sako džuvli trubul jekh momenti kana puchhel pes: ko kerdas man te misliv kaj naj dosta? Ko lija miro ogledalo thaj čhivda ande leste pesko strah?

Danijel na manglel man te dikhav ćorori soske me čače semas ćorori. Vov manglel te dikhav man ćorori, soske pašal mande vov šaj garavel peski bori ćororipen. Kana miri ljubav na trubul pesko parfumo, pesko statuso, peske lažna poslovna lačhimata, vov ačhelas nango anglal pes. Thaj umesto te rovel peske, vov sikadas pe mande.

Akava but džuvla keren. But murša keren. But familije keren. Den tuke lengo lađ, thaj phenen kaj si tiro.

Me čhivdom chave ko čajnik, lildom telefon thaj thardem Lejla.

„Dikhlem les,“ phenďom.

„Kas?“

„Danijeles.“

Na ačhili ticho. „Thaj?“

„Sas pašal peski dej. Ande kolesačки stolica.“

Lejla izdahnisarda.

„Karma.“

„Možda.“

„So phenďa?“

„Kaj vov kerdja greška.“

„Thaj tu?“

Dikhlem ande miri haljina, e koncenca kaj još visilas andar mašina.

„Me phenďom leske kaj naj kafe.“

Lejla hasajli.

„Bravo, phen.“

„Naj bravo. Samo… kraj.“

„Kraj si najveći bravo,“ phenďa voj.

Kodo rat avili mange e-mail andar localno magazino. Mangle te keren intervju manca, palal moji studio thaj džuvlenge programo kaj kamav te startuinav: besplatne radionice za džuvla kaj palal razvodo, palal dukha, palal nasvalipe kamen te sikljon te šuven, te zaraden, te len thaj neko malo kontrole ando dživdipe.

Me dikhlom ande e-mail, thaj phendam mange: katar kodo avilo sa.

Katar jekh rečenica: „Dikhes but ćorori.“

Nekad najveća uvreda šaj avel kotor vaš novo dživdipe, ako na mukes la te avel tiro grobo, nego kerel la temeljo.

Kana intervju avilo, ando naslov pisadas:

„Rina Petrović: Žena kaj kerel haljine, ali angleder kerel džuvlen te dikhen pes pale.“

Andar o članko, but džuvla avile. Jekh sas Amela, kaj lako rom mukhlja la palal rakovina. Jekh sas Dara, kaj phurani sas 62 berš thaj sakovar mislilas kaj kaske te sikljol novo zanato. Jekh sas Tanja, kaj došla pe angluno čas ande isti farmerke sar me nekad, e jakhenca telal.

Voj bešlas pašal mašina thaj phendas:

„Me našti. Miro vast naj lačho.“

Me pačhivde lako vast.

„Muro vi na sas lačho kana počnisardem.“

„Thaj akana?“

„Akana džanel te kerel čhuri andar konco.“

Voj na haljarda odma, pa se asajli.

Na kerdam samo gade. Kerdam čhavorika pe džuvlenge duše. Harno časa, kotar dukh, kotar mol, kotar love, kotar kher, kotar „na muk te phenel tuke niko kaj san premalo“. Butivar e džuvla rovenas. Me na zaustavljav len. Džuvli kana rovel ande than kaj naj sudimo, voj naj slabi. Voj perel tele o panj kaj len tharde andral.

Trin čhon palal kodo magazino, Danijel avilo ko studio.

Na sas sa pherdo drama. Vov ačhilo pe vrata ande obični jakna, duj maseci maj purano sar o muj, thaj mange sas žal kaj dikhav les tako. Na ljubav. Na želja. Samo žal kaj manuš šaj perel but nisko kana sakovar dikhel opral pe avera.

„Šaj avav andre?“ pučhlja.

Ande studio sas aver džuvla. Me na mangle te kerav scena.

„Pet minuti.“

Vov avilo, dikhlas okolo. Pe zidovi haljine, pe astalipe narudžbe, pe police kutije, pe vrata mali tabla: „Ovdje se ne mjeri samo struk. Ovdje se vraća dah.“

Vov pročitasardas thaj lokhes nasmejas pes.

„Ličи pe tute.“

„Akana,“ phenďom.

Vov sidas.

„Mama si ande domo za rehabilitacija,“ phendas. „Me bikindem auto. Stan naj više.“

Me šundom ticho.

„Žao mi je.“

„Džanel,“ phendas vov. „Me… na avilem te mangav love.“

„Lačhe.“

Vov phirda pesko vast pe koleno.

„Avilem te phenav tuke jekh buti. Kher… našlo si, ali ima još papira kaj trubul tiri signatura. Avokato phenel kaj tuke pripadal kotor, jer tire uplate sas dokazime. Me…“ Vov mukhlja šero telal. „Me garavlem kodo angleder. Na sasto. Ali akana ako potpišeš, šaj dobis tuke love.“

Me ačhiljom ticho. Na pačav leske odmah. Na sem maj budali. Mangljom dokumenti, avokato, proverba. Numa kana sa sas čače, haljovdem: džuvdipe na dindas mange samo moralna pobjeda. Dindas mange vi kotor pravda.

„Soske akana?“ pučhlom.

Danijel dikhla ande prozor.

„Mislisardem kaj kana ačhav bizo sa, ka osetiv kaj sas tuke. Numa na osetisardem. Me sas bizo sa but angleder nego što našavlem love. Me sas bizo tute kana tu sas paše mande.“

O lava sas šukar. Možda kasno. Možda čače. Numa neke lava šaj aven čače thaj ipak na aven ključ te putren purani vrata.

„Dobro si te phenes,“ phenďom. „Ali na badal ništo.“

„Džanav.“

„Nane palal amende.“

„Džanav.“

Ačhilo maj jekh minuto. Phendas:

„Tu dikhes shukar, Rina.“

Me nasmejisaljom. Na soske mange trubusardas. Numa soske akana šaj šunav kodo sar običan komplimento, na sar spas.

„Džanav,“ phenďom.

Leske jakha pherde pes panjenca, numa vov asajlo.

„Lačhe.“

Kana gelo, me na rovdem. Samo phandem vrata, dikhlem pe miri radionica, pe džuvla kaj avile zora te sikljon, pe haljina kaj čekile te aven dovršime.

E love andar kher lildom posle nekobor čhon. Kotor čhivdom ando studio. Kotor ande fond kaj miri dej maj but manglja te kerav: „Fond Stanka“ — vaš džuvla kaj trubul mašina, kurs, ili jekh čhon kiraija kana mukhen bilačhe romen. Miri dej phenďa:

„Čhaj, tu kerdas mandar premalo phuri, but rovnjava.“

„Tu sikhavel man,“ phenďom.

Voj hasajli.

Jekh berš palal, avilem pozvana te govorav pe žensko skupština ko kulturno centro. Nosilom ista krem haljina, thaj pe vrat somnakuno kotor e dadesko. Sala sas pherdi džuvlenca. Neke terni, neke phure, neke barvale, neke ćorore, numa sa e jakhenca kaj džanen dukh so avera na dikhen.

Me uštjilom anglal lende thaj phendom:

„Muro rom mukhlja man palal 25 berša, soske me dikhav but ćorori. Duj berša maj palal, dikhlem les ando magazino e karmasa pašal leste. Numa najveća karma naj sas kaj vov našadas love. Naj sas kaj vov brinil peske dej. Naj sas kaj vov haljovda so kerdja. Najveća karma sas kaj me više na trubusardem leske te haljovel miri mol.“

Džuvla thabarde.

Me nadur dikhlom Tanju ande angluno red. Voj nosilas haljina kaj sama šuvela. Malo kriva pe jekh rig, numa lako osmevo sas pravo.

„Kana neko phenel tuke kaj san ćorori,“ nastavindom, „pučh tut: soske leske trubul te me ačhav tikni? Soske lesko barvalipe trubul miro telekeripe? Čačo ćororipen naj kana naj tuke molutno gad. Čačo ćororipen si kana mukhes aver manuš te uverinil tut kaj naj ande tute ništo.“

Thaj kana završisardom, na osetisardem kaj sem pobedila Danijeles.

Osetisardem kaj sem pale miri.

Akana, kana džav ando magazino, me na dikhav ande podo. Dikhav ande materijali, ande farbe, ande džuvla, ande miri refleksija pe staklo. Nekad dikhes man ande skupa haljina, nekad ande farmerke, nekad bizo šminka, e balenca phangle opral, kafe ando vast, konci pe bluza.

A sako kado verzija si dosta.

Muro rom mukhlja man soske dikhav „but ćorori“.

Vov na džanelas kaj si stvar kaj našti bikines, našti ukrades, našti činavdes tele: džuvlako jilo kana jekhvar haljol kaj na sas bijandi te molinel pes ande avereske jakha.

Duj berša maj palal, dikhlem les e karmasa.

Numa kodo dives, prvi put, na kamlem te karma bešel paše leste.

Kamlem te me bešav paše mande.

Thaj kodo sas miri čači osveta.